Ana je sklenila, da morava nekaj napisati o najinih pričah. In da ne bo njena Živa kraljevala na strani sama, se ji pridružuje še moj pričanec Rok.
Rok je moj dolgoletni prijatelj. Skupaj sva "furala" vlakce od petega razreda dalje. Nekoliko kasneje so se jim pridužila še vsa ostala prevozna sredstva, poleg tega sva preživela veliko časa za računalom. Skupaj pa naju je družila še ena velika ljubezen, hribi in želja po gibanju v naravi, v kakršnikoli obliki. Tudi po tem, ko so vlakce in osala prevozna sredstva odpeljala leta. Nekoč mi je kolega Tomaž, tudi zagnan hribovec, dejal, da prijateljstva iz hribov ostanejo za vedno. Mislim in upam, da se ni zmotil.
Skupaj sva tako z Rokom prehodila mnogotere hribe, presmučala dolge flanke prijateljstva ter skupaj "postrelila" marsikaterega "švaba"!
No, zgodba o najinih dogodivščinah se nadaljuje. Vedno znova in znova.
Seveda pa se ne navežeš na človeka zgolj zaradi tega, kar počneš skupaj v prostem času, temveč predvsem zaradi njegovih karakternih lastnosti, srca in duše, ki pa seveda pogojujejo ostalo naše obnašanje. In zaradi njih se seveda ujamemo s človekom. In skupaj hodimo tako ali drugače skozi življenje.
Pri njem sem vedno občudoval, kako se je skoraj vsake zadeve lotil s glavo in srcem. V vsak njegov projekt, delo, ... je vložil veliko energije. Seveda rezultati tudi niso izostali. Zanj lahko rečem, da je pošten, delaven človek, ki je najprej odkrit do sebe in seveda brez dlake na jeziku tudi do ostalih. Hkrati pa zna sprejeti utemeljeno kritiko. Ter jo skušati razumeti.
Veliko sem se tekom najinega prijateljstva naučil od njega. Bil je eden izmed redkih ljudi, ki mi je stal ob strani ob očetovi smrti. Skupaj z svoji družino tudi še po tem. Naša relacija je sedaj "skoraj sorodnik"!
Zato sem počaščen, da je Rok vzel nalogo moje priče. Hvala mu!
Pri njem sem vedno občudoval, kako se je skoraj vsake zadeve lotil s glavo in srcem. V vsak njegov projekt, delo, ... je vložil veliko energije. Seveda rezultati tudi niso izostali. Zanj lahko rečem, da je pošten, delaven človek, ki je najprej odkrit do sebe in seveda brez dlake na jeziku tudi do ostalih. Hkrati pa zna sprejeti utemeljeno kritiko. Ter jo skušati razumeti.
Veliko sem se tekom najinega prijateljstva naučil od njega. Bil je eden izmed redkih ljudi, ki mi je stal ob strani ob očetovi smrti. Skupaj z svoji družino tudi še po tem. Naša relacija je sedaj "skoraj sorodnik"!
Zato sem počaščen, da je Rok vzel nalogo moje priče. Hvala mu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar