Palačinke, šmorn in stoli!

Zadeva je takole. Pri naa doma sem v kuhinj večinoma zaposlen jaz. Ana le kdaj prevzame kontrolo v kuhinji.
No, dela se pri nas delijo na moška in skupna.
In ko ocenjuješ, kaj je bolj moško delo - peka palačink ali popravilo stolov, je koj jasno, kdo bo poprijel za katero opravilo. Ana je sicer dejala, da kljub temu bi tudi ona lahko popravila stola, vendar sem se jaz odločil pustiti malo razvajati z palačinkami. In nastal je šmorn.
Osnovni recept je sledeč:
1/2 l mleka, 24 dag moke, 3 jajca in ščep soli.
Pa vendar, kot sem že omenil, je v življenju težko vedno delati po receptu. Zato je draga naredila testo "na oko". Ko se ti mudi, ne razmišljaš kaj dosti. Sicer pa je znan pregovor v kibuba timu - wenn man planiert, alles faliert :) In drži kot pribito.
Odličen šmorn z palačinko ter prazen kozarec jagodne marmelade na koncu. Njami!

Back to family life!

Dolgo sem premišljeval, kaj naj naredim sedaj z tem blogom.
Poroka je mimo, življenje se je že nakaj časa nazaj ustalilo na stare tirnice :)
In sedaj - življenje se nadlajuje.
Vedno je vprašanje, zakaj se poročiš, iz ljubezni, otrok, principov, ipd.
Vsazga mal z ocvirki, no razen otrok, s katerimi nameravava zaradi trenutne bivanjsko - finančne situacije še nekoliko počakati. In pa prepričanosti, da sva za skupaj za vedno. Ne glede na ovire in vse ostale.
Ali je po poroki kaj drugače?
Ne vem, v bistvu niti ni - vedno znova pa se pojavlja ta ideja, da si imel pred njo še malo rezerve, če ti ne paše več, potem se lahko vedno umakneš. Ko pa si enkrat poročen, ne gre več.

He he!

Ne vem!

In včeraj zvečer sva ugotovila, da moram tu začeti objavljati svoje kuharske recepte ter ostale domislice. Ki pa jih ni malo.
No, da zakon ni kuharski recept je jasno. Je živa, dinamična skupnost, ki ravno zaradi intime in poznavanja partnerja za razliko od ostalih odnosov postane še toliko bolj naporna in zahtevna. Vendar pa , ko se zvečer stisneš k svojemu partnerju v posteljo, ko ti položi glavo na ramena in "zaprede" od ugodja in zaupanja, je to zame največja nagrada in potrdilo, da sva se pravilno odločila.