Dolgo sem premišljeval, kaj naj naredim sedaj z tem blogom.
Poroka je mimo, življenje se je že nakaj časa nazaj ustalilo na stare tirnice :)
In sedaj - življenje se nadlajuje.
Vedno je vprašanje, zakaj se poročiš, iz ljubezni, otrok, principov, ipd.
Vsazga mal z ocvirki, no razen otrok, s katerimi nameravava zaradi trenutne bivanjsko - finančne situacije še nekoliko počakati. In pa prepričanosti, da sva za skupaj za vedno. Ne glede na ovire in vse ostale.
Ali je po poroki kaj drugače?
Ne vem, v bistvu niti ni - vedno znova pa se pojavlja ta ideja, da si imel pred njo še malo rezerve, če ti ne paše več, potem se lahko vedno umakneš. Ko pa si enkrat poročen, ne gre več.
He he!
Ne vem!
In včeraj zvečer sva ugotovila, da moram tu začeti objavljati svoje kuharske recepte ter ostale domislice. Ki pa jih ni malo.
No, da zakon ni kuharski recept je jasno. Je živa, dinamična skupnost, ki ravno zaradi intime in poznavanja partnerja za razliko od ostalih odnosov postane še toliko bolj naporna in zahtevna. Vendar pa , ko se zvečer stisneš k svojemu partnerju v posteljo, ko ti položi glavo na ramena in "zaprede" od ugodja in zaupanja, je to zame največja nagrada in potrdilo, da sva se pravilno odločila.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar